Konoplja starodavna rastlina

Konoplja je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin, ki izvira iz srednjeazijskih visokogorij. Je rastlina, ki se pokaže v dveh vidnih spolih – kot moška in ženska konoplja. Zaradi svoje uporabnosti je ena prvih, kultiviranih rastlin sploh. S svojimi bližnjimi sorodnicami (kopriva, hmelj…) spada med najbolj uporabne in zdravilne rastline kar jih pozna človeštvo in je najstarejša zdravilna rastlina, ki jo je uporabljal človek. Prvi znani zapisi uporabe konoplje segajo tisočletja nazaj. Tako so konopljo za vlakna in kot zdravilo uporabljali že pred več kot 6.000 leti.

Konoplja je bila vse do začetka 20. stoletja najbolj razširjena kmetijska rastlina. Zaradi hitre rasti in močnih vlaken je bila nepogrešljiva v ladjedelstvu saj so bila vsa jadra in vrvi izdelane iz konoplje. Iz konoplje pa so tudi izdelovali papir in oblačila.

Zaradi svojih zdravilnih in psihoaktivnih učinkov so jo v vseh naprednih kulturah uporabljali svečeniki in zdravilci. Kot zdravilo je bila poznana v celotnem starem svetu od  Asirije, Egipta, Indije, Kitajske, Judeje, Rimskega cesarstva, do starih Grkov, Perzijcev, Skitov…  mnogokrat je omenjena v indijskih vedah, najdemo jo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. V času cesarja Shen-Nunga, pred 4.700 leti so konopljo že uporabljali za zdravilo proti:

• Malariji
• Putiki
• Beri-beri (pomanjkanje tiamina v prehrani)
• Revmatiki
• Menstrualnimi težavami
• Raztresenosti
• Zaprtju

Danes je konoplja ena najbolj raziskanih rastlin in je objavljenih več kot 115.000 študij. Odkritih je 1.068 učinkovin, od tega 141 kanaboidov.

KONOPLJE V INDUSTRIJSKE NAMENE

SEMENA:

• Olje
•  Moka
•  Proteini
•  Gorivo

STEBLO & LISTJE:

•  Vlakna
•  Tekstil
•  Avtomobilska industrija
•  Biorazgradljiva plastika
•   Izolacijski materiali
•   Gradbeni materiali
•   Tesnilni materiali
•   Papir

PEZDIR: (deli stebelc konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken)

•  Izolacijski material
•  Gradbeni material

CVETOVI:

• Fermacija

Konoplja je do danes ena najbolj raziskanih rastlin in je objavljenih več kot 115.000 študij. Odkritih je preko 1.060 učinkovin, od tega 141 kanabinoidov.

• Kanabinoidi:

Kanabinoidi so heterogena skupina spojin, katerih skupna značilnost je, da se vežejo na kanabinoidne receptorje. Te molekule spadajo med terpenofenole in se uvrščajo med lipide, kar pomeni, da so topne v maščobah. Glede na njihov izvor jih delimo na tri skupine:

Endokanabinoidi:

Nastajajo v določenih okoliščinah v telesih vretenčarjev, tudi človeka. Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi besedami (jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj). Čisto vsaka celica našega telesa ima kanabinoidne receptorje, zaznava koncentracijo kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spremembe odziva. V nekaterih delih možganov so kanabinoidni receptorji zelo gosto nameščeni in tam je teh receptorjev celo največ od vseh receptorskih vrst, kar pomeni, da so naši možgani zelo občutljivi oz. zelo dobro naravnani na zaznavanje sprememb v koncentraciji kanabinoidov. Ti vplivajo praktično na vsak proces v našem telesu, denimo na plodnost, oploditev, dojenje, razvoj, imunost, učenje, koordinacijo, metabolizem, izločanje hormonov, krvožilni sistem, delovanje trebušne slinavke …

Fitokanabinoidi:

Nahajajo se v rastlinah (konoplji, ameriškem slamniku, vinski rutici, nekaterih rastlinskih vrstah iz rodov Apiaceae in Brassica), večinoma v karboksilirani obliki, oziroma v obliki kislin (ni psihoaktivna oblika). Po kemijski strukturi so tako podobni endokanabinoidom, da v našem telesu aktivirajo iste receptorje. Kanabinoidi so prisotni v več različnih rastlinskih vrstah, največ pa jih je v konoplji. Vsebuje preko 140 različnih kanabinoidov in skupno preko 1060 biološko aktivnih sestavin. Najbolj znana, proučena in v medicini uporabljena kanabinoida sta THC in CBD, čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (CBN, CBG, CBC …). Čedalje več raziskav potrjuje, kar praksa že dlje časa kaže, da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celotni spekter kanabinoidov, terpenov in drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin, kar so poimenovali »entourage« efekt.

Kanabinoidne kisline:

• Tetrahidrokanabinolna kislina (THC-A)
• Kanabidiolna kislina (CBDA)
• Kanabigerolna kislima (CBGA)

Kanabinoidi:

• TetraHydroCannabinol – delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ⁹-THC)
• CannaBiDiol (CBD)    
• Kanabigerol (CBG)

Manj znani Kanabinoidi:

• CannaBiElsoin (CBE)
• CannaBiTriol (CBT)
• CannaBiChromene (CBC)

Razgradni produkti:

• CannaBiNol (CBN)
• CannaBicycLol (CBL)
• BenzoChyNon (BCN)

Sintetični kanabinoidi:

So čiste kemijske spojine, ki so pripravljene v laboratorijih in so prisotni v veliki večini farmacevtskih pripravkov ter zato tudi dostopni na ta način. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov pa kažejo, da so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti.

• TERPENI

So najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol. So hlapilne molekule, ki so odgovorne za vonj in okus. V rastlinah igrajo pomembno vlogo, od odganjanja insektov, zaščite pred okoljskim stresom ter kot predhodne sestavine za kompleksnejše molekule kot so kanabinoidi. Mnogo rastlinskih terpenov učinkuje sinergično z ostalimi terpeni. Nekateri katalizirajo zavirajo nastanek drugih snovi v rastlini. Iz rastline se izločajo pri višjih okoljskih temperaturah in tako pomagajo ohlajati rastline.

Terpeni  delujejo sproščujoče, pomirjajoče, protivnetno, protimikrobno, proti raku, antioksidativno, protibolečinsko, kot mišični relaksant, kot antidepresiv, proti tesnobi, kot sedativ…

1. Alpha-Pinene
2. Limonene
3. Myrcene
4. Linalool
5. Caryophylline

ENDOKANABINOIDNI SISTEM NAŠEGA TELESA

Endogeni kanabinoidi sistem, je poimenovan po konopljinih kanaboidih, ki je vodila k odkritju. Endokanabinoidi so kanabinoidi, ki jih proizvaja naše telo in so si po kemični strukturi zelo podobni. Je ključen pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravja ljudi.

Endokanaboidi in njihovi receptorji se nahajajo v možganih, organih, vezivnih tkivih , žlezah in imunskih celicah.

Služijo kot medcelični prenašalec sporočil s ciljem vzdrževanja stabilnega in uravnovešenega notranjega sistema telesa. Endokanabinoidi vplivajo na apetit, krvni pritisk, prebavni sistem, imunski sistem rast, spomin, razpoloženje, stres pretok krvi bolečine…..

Raziskave so potrdile, da pomanjkanje endokanaboidov vodi do različnih bolezenjskih stanj kot so migrena, fibromialgija…